Spoštovani ogledniki te strani!

V torek 4.9.2018 sem se ob 5:25 uri z Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici odpravil peš na Triglav z željo in ciljem, da to pot opravim v ~ 30-ih urah in še nekaterimi drugimi nameni.

To pot sem opravil, da zadovoljim svojo nemirno dušo obremenjeno z raznimi, za človeka neprimernimi in nevrednimi, v okolje oddanimi impulzi iz ožjega in širšega geografskega območja. Želel sem pokazati vsem tistim povprečnim ljudem, ki dvomijo v svoje sposobnosti pri uresničitvi lastnih želja, saj so pri razumevajočih in skromnih ljudeh (tak pa je povprečen Slovenec) vse želje realne in zato tudi uresničljive, le potrpežljiv in vztrajen je treba biti ter delati za ta cilj, ob tem pa še marsikaj potrpeti.

To sem opravil tudi zaradi razumevanja, vzpodbude in podpore vsem bolehnim, bolnim, zatiranim in zaničevalnim, tistim, ki se težko učijo, tistim, ki morajo pri svojem delu vztrajati tudi v raznih težkih in tudi dolgotrajno fizično obremenjujočih pogojih – situacijah (kmetijski, gradbeni delavci, delavci v težki industriji, policisti, gasilci, vojaki…) in nenazadnje tudi tistim, ki jim jemljejo ali so jim že vzeli dostojanstvo in človeški ponos (razni pisarniški delavci ter delavci za stroji in vsi predhodno navedeni). Tudi v razmislek tistim, ki s svojo naturo in delovanjem povzročajo zlo. Te celo vabim, naj se lotijo podobnega izziva, ki je verjetno za te ljudi nesmiseln, a šele potem, ko bodo kaj podobnega izvedli, bodo ugotovili, da je življenje lahko tudi drugačno, mnogo lepše tudi za njih same, če pa bi v smislu spoštovanja do zgoraj navedenih ljudi kaj spremenili, bi bilo lepše za vse. Ugotovili bi tudi, da lahko čas teče drugače in da v življenju le nista najpomembnejša denar in oblast, NAJ PROBAJO!

Imeti voljo, vero in biti vztrajen je v človeški naravi, le dopustiti ne smemo, da nam kdo to zatre, zato se v življenju vse kar nas veseli splača doživeti oz. po potrebi tudi imeti, tudi če so to »brezvezne drobtinice«   in se temu življenje prilagodi oz. tudi podredi.

Ob opravljanju te poti, s katero sem povezal »ajdovsko SKALICINO POT po vrhovih BOHORJA«, ki je že večini ljudi lahko dober izziv, s Triglavom kot, po mojem mnenju največjim simbolom slovenstva in rodoljubnosti, nisem bil sam. Imel sem 6 oskrbovalnih točk (Hrastnik, Moravče, Vodice, Podbrezje, Sp. Gorje, Rudno polje). Med samo potjo je bilo kar nekaj telefonskih klicev in sporočil v podporo in vzpodbudo, ki imajo tisti hip učinek »sladkorja v žilo«. To so bili sin Klemen, žena Slavica, sodelavci Maja, Zoran in Jure, sestra Lilijana, brat Igor in prijatelji Ljubo, Gregor in Matjaž. Vsem se iz srca zahvaljujem. Še posebej bi se zahvalil svojemu najboljšemu »hribskemu« prijatelju Ljubu, ki me je spremljal od Planike do vrha Triglava, saj če mi tega ne bi obljubil, da me bo na tem delu poti spremljal, se te poti sploh ne bi lotil in njegovemu sinu Gregorju. On me je spremljal od Rudnega polja do vrha, na delu poti od Sp. Gorij do Rudnega polja pa nič kolikokrat poklical, da sem ostal buden, ko me je čakal na Rudnem polju. Zame najtežji del poti je bil od Sp. Gorij, kjer sta me oskrbela Ljubo in Gregor, do Vodnikove koče na Velem polju. Na tem odseku se je v jutranjih urah končevalo  ~ 150 km asfalta, vmes še dobrih 10 km makadama, (v obutvi copati) začela alpska pot (preobut v gojzarje) in prav ta del poti je bil najtežji, saj me je zdeloval spanec, pekoči podplati z velikim žuljem na levem podplatu in bolečina v raznih vezeh in mišicah. Po slabih 32-ih urah v sredo 5.9. ob 13:15 je bil dosežen vrh Triglava, kratek počitek potem pa »samo še spust na Rudno polje« (prispeli ob 20:00) kjer sem se najprej najedel potem pa po 40-ih urah legel in zaspal kot … . Še malo pred polnočjo sta me prijatelja pripeljala domov. In tako se je to končalo, sedaj samo še malo »celim rane«.

Zase mislim, da imam kar visok prag bolečine, ki pa sem ga s to potjo še malo dvignil, a se je izplačalo zaradi vsega predhodno napisanega , tudi za vas, ki se z menoj strinjate.

Kar nekaj dni sem kolebal ali naj to zapišem in objavim na svoji internetni strani (mešani občutki glede te poti in mojih misli), a so me sodelavci prepričali in sem napisal.

Nisem in še vedno ne želim nobene medijske podpore, če ravno prav mediji pravijo, da če ni objavljeno se ni zgodilo, morda res?! Ja če moraš poročilo sam napisati in prositi za objavo, če pa bi oni iskali dogodke in dosežke in te, ki so po njihovo nekaj vredni, tudi objavili, potem bi ti članki bili nekaj vredni in tudi jaz se tega s svojo avanturo ne bi sramoval.

Ker je bil moj izziv tudi iskreno plemenitega namena (če bo koga prijela podobna »norost«, mu z veseljem po njegovem scenariju priskočim na pomoč), želim, da bi ta sestavek prebralo čim več ljudi, zato vse Vas, ki boste to prebrali prosim, da obvestite vse tiste prijatelje oz. znance za katere mislite, da bi jim koristilo tako z duševnega kot telesnega vidika, da preberejo napisano.

Naj zaključim z drobno mislijo: USPEH JE VSAKO DOBRONAMERNO »KORISTNO« DELO, KI JE DOKONČANO! Zato »mali« dobri ljudje žanjemo uspehe, vmes pa je tudi kakšen mak.

Vranje, 10.9.2018

Za večjo sliko kliknite na:

https://www.dropbox.com/s/mam92shjjr2nrov/Pot%20na%20triglav%20JPG.pdf?dl=0

Seznam mest skozi katere je potekala pot Ajdovski gradec - Triglav :